Kulturnice

Lani je minilo 150 let od rojstva in 60 let od smrti slovenskega telovadca, trenerja, pravnika in publicista, očeta slovenske telesne kulture dr. Viktorja Murnika. Kot daleč najuspešnejši vaditelj je bil prvi, ki je slovenske telovadce popeljal na zmagovalne odre svetovnih prvenstev in olimpijskih iger in tako prvi postavil Slovence na mednarodni športni zemljevid. Njegovo delo in življenje je zdaj predstavljeno na razstavi z naslovom Slovenec sem in – kdo je več?! v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi. Ta je nastala v sodelovanju s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani.

Številni mladi modni oblikovalci ob koncu izobraževanja iščejo odskočno desko v tujini in pogosto tam tudi ostanejo. Njihovi izdelki se po kakovosti prav nič ne razlikujejo od tistih izpod rok oblikovalcev iz Pariza, razlika je le v tem, da so nekateri že od začetka pri koritu, pojasnjuje Sara Valenci, mlada slovenska oblikovalka, ki se je odločila, da bo kariero nadaljevala v Sloveniji. Pogovarjali smo se tudi o tem, zakaj je izbrala modno oblikovanje in kakšen je odnos do modnih oblikovalcev v tujini in doma.

Vedeli smo. A nismo dovolj naredili. To je sporočilo pred kratkim odprte razstave v Prvem predverju Cankarjevega doma z naslovom: Vesti, ki niso zbudile vesti. Gre za razstavo povezano z obeleževanje 30 obletnice genocida v Srebrenici z izborom časopisnih naslovnic in izrezkov slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki prikazuje kako so novice o dogajanju v Bosni in Hercegovini z začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja pronicale v javnost. In kako je, kljub temu da so dogodki vodili v genocid, svet ostal nemočen pred bližajočo katastrofo. Sogovornika: kustos razastave dr. Ali Žerdin vodja programa "8372 živih spominov" Ela Porić

Davek človeške nepremišljenosti pri posegih v okolje nas vedno bolj bremeni. Znanje o tem, kje graditi in kje sejati, da nas spremembe v okolju ne bi iztirile, je poslanstvo krajinskih arhitektov. Ko se sprejemajo odločitve v prid sobivanju z naravo, je mlajša generacija krajinskih arhitektov vztrajnejša in bolj inovativna, pojasnjuje dr. Barbara Kostanjšek, krajinska arhitektka in mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Druga premiera Drame slovenskega narodnega gledališča Maribor je odrska priredba romana Draga Jančarja ''In ljubezen tudi'''. Predstava, ki uteleša zgodbo o uničujoči moči ljubezni in sovraštva, je nastala v sodelovanju s Cankarjevim domom. Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega je krstno uprizoritev doživela igra večkrat nagrajene mlade vsestranske ustvarjalke Katarine Morano z naslovom ''Zakaj sva se ločila''. Predstava sooča moža in ženo preko njunega dolgoletnega odnosa. V Mali Drami Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana s prvo slovensko uprizoritvijo drame nemškega pisatelja Ferdinanda von Schiracha ''Bog'' obravnavajo tudi v našem prostoru aktualno etično dilemo – vprašanje zdravniške pomoči pri umiranju - in zastavljajo pomembna vprašanja o vrednosti človeškega življenja.

Večina naših sobnih rastlin zboli in oveni, zaradi prekomernega zalivanja. Črt Štrubelj, študent industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovnost umetnost in oblikovanje v Ljubljani in je oblikoval prav posebno glineno posodico, ki lahko reši okrasne rastline pred našo malomarnostjo. Posoda je zasnovana po principih tradicionalnega lončarstva in keramike. Kako je Črt kot oblikovalec pristal v svetu panog, za katere se zdi, da počasi izginjajo? Obiskali smo ga v delavnici v središču Ljubljane, kjer nam je zaupal izzive s katerimi se sooča in kakšna naj bi bila po njegovem mnenju vloga oblikovalcev in rokodelcev danes.

Cankarjeva igra Za narodov blagor bo jutri, po več kot treh desetletjih, doživela novo uprizoritev na Velikem odru SNG Drama v režiji Via Tauferja. Igra je bila prvič uprizorjena na Češkem in šele mnogo kasneje na slovenskem odru. Vsakič znova, ko uprizarjamo Cankarja, vedno bolj je aktualen je dejala direktorica in umetniška vodja Drame Vesna Jurca Tadel, ki je igro uvrstila v letošnji program.

Urška in Jure sta mlada, ustvarjalna, razgledana in inovativna posameznika, ki sta si izbrala poklic, katerega produkti se zdijo v današnji družbi preveč samoumevni. V mesecu januarja bomo nekaj minut na teden namenili mladim slovenskim oblikovalcem, arhitektom in rokodelcem. Zakaj so se odločili za ravno te poklice? S kakšnimi ovirami se srečujejo? Kaj si želijo, da bi bilo na njihovem področju bolje urejeno, bosta tokrat povedala Urška in Jure Sadar. Ona je oblikovalka nakita, pohištva in modna oblikovalka, on pa lastnik arhitekturnega biroja v Ljubljani.

Razstava, ki si je naslov sposodila iz pesmi Franeta Milčinskega - Ježka in je do februarja 2025 na ogled na sedežu Zgodovinskega arhiva Ljubljana na Trdinovi 4, se posveča razvoju vrtcev v Ljubljani po drugi svetovni vojni vse do konca 70. let preteklega stoletja. V ljubljanski enoti arhiva so namreč v zadnjih desetih letih v varstvo sprejeli okoli 30 fondov vrtcev iz osrednje Slovenije, od tega 24 ljubljanskih. Pri čemer bogastvo dokumentov, nastalih po drugi svetovni vojni, kaže, kako so se Ljubljančani lotili graditve nove družbe, v kateri je bila skrb za otroke zelo pomembna.

Jutri se bo v Linhartovi dvorani odvil tradicionalni filmsko-glasbeni dogodek Slovenske kinoteke, Cankarjevega doma in programa Ars, ki se jim letos pridružuje še Simfonični orkester RTV Slovenija. Ta bo ob filmu Zora: Pesem o dveh ljudeh Friedricha Wilhelma Murnaua, ki velja za enega najlepših in največjih nemih filmov, izvedel partituro Andreja Goričarja pod vodstvom skladatelja. Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma pa bo v nedeljo slovenska premiera hipnotične plesne predstave Gran Bolero Gala, ki je nastala po idejni zasnovi španskega plesalca in koreografa Jesúsa Rubia Game. Vabljeni k poslušanju!

Ogromno božičnih pesmi obstaja, ki so se stoletja med generacijami pretakale v obliki ljudskega izročila, sporočilo božiča je bilo v zgodovini v navdih tudi mnogim skladateljem. V teh dneh ga skoraj ni mesta po Sloveniji, kjer se ne bi na tradicionalnih koncertih slišale domače in tuje božične pesmi. Mi smo se z Valovim mikrofonom odpravili v Litijo, kjer že 27 let pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič deluje Zbor svetega Nikolaja, ki združuje pevce od blizu in daleč in se ponaša z vrsto nagradami.

Berta Bojetu Boeta je petnajst let igrala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in bila ena izmed ustanoviteljic in igralk Koreodrame, v kateri je bila leta 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovor v hiši Karlstein. Štiri leta pozneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Pred premiero zvočne igre predstavljamo proces raziskovanja prostora odnosov za uprizarjanje zahtevnih čustvenih stanj.

Do 19. januarja 2025 si v ljubljanski galeriji Vžigalica lahko ogledate retrospektivno-dokumentarno razstavo Johna Feknerja, ki je bil del živahne newyorške umetniške scene konec sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Med drugimi je razstavljal z Donom Leichtom, Keithom Haringom, Davidom Wojnarowiczem in Jenny Holzer. V Ljubljani pa zdaj gostimo prvo samostojno predstavitev njegove umetnosti v javni instituciji. Zakaj ravno Ljubljana? Vse se je začelo leta 1909, ko se je na Karlovški cesti v Ljubljani rodil Ivan Fekner, Johnov oče. John je gostovanje v naši prestolnici več kot sto let pozneje tako izkoristil tudi za raziskovanje svojega družinskega drevesa.

Zdenko Matoz je novinar in publicist. Poleg novinarskega dela je tudi avtor nekaj knjig, med njimi o skupini Orlek. Zgodba skupine Niet je gotovo povsem svojstvena v slovenskem glasbenem prostoru. Od garaže do preboja, pa potem do tragičnega dogodka. Nato premor, vrnitev v devetdesetih in nova zgodba v svežem tisočletju.

14. decembra bi svoj 110 rojstni dan praznoval pesnik, dramatik, igralec, šansonjer in verjetno največji slovenski humorist in satirik Frane Milčinski Ježek. Njegova zapuščina ter opus nas še dandanes opominjata na pomembnost njegovega ustvarjanja ter pronicljivega razmišljanja. O tem, kako se ga spominja, zakaj je pomemben še danes ter tudi o tem, kakšen je bil njun zadnji pogovor, razmišlja njegova vnukinja Nana Milčinski.

Na Malem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bo nocoj prva slovenska uprizoritev igre EX, sodobnega nemškega dramatika in režiserja Mariusa von Mayenburga. V igri se njeni protagonisti sprašuje ali so sprejemali prave življenjske odločitve, ali so te odločitve popolnoma dokončne in ali se da še kaj spremenit. Predstava Ex, v režiji Maruše Kink je del trilogije, kjer avtor v vsaki igri presprašuje partnerske odnose, ki prehajajo skozi različna obdobja in faze. Vsi Mayerburgovi junaki so srednjih let, srednjega sloja in srednje uspešni.

V Ljubljano prihaja cirkuška poslastica Cirque Du Soleil, ki bo obiskovalce navduševala in zabavala štiri zaporedne dni. Daniele Finzi Pasca je avtor cirkuške predstave Cirque du Soleil - Corteo, ki se bo pri nas ustavila od 12. do 15. decembra. Z avtorjem ene najbolj obiskanih in izvajanih cirkuških predstav na svetu smo govorili o delu, življenju in navdihu, ki ga črpa predvsem v naravi. Ter tudi o srečanju z materjo Terezijo in o bivanju v zaporu, ki mu je kljub zaprtosti odprl pogled v nove svetove.

"Na najvišjo goro sveta smo potegnili novo, Jugoslovansko smer. Ta – peta po vrsti, po težavnosti pa prva smer – ne bo nadomestila klasičnega pristopa na Everest. Pretežka je, predolgo poteka v veliki višini, izpostavljena je viharjem. Vedno, dokler bo obstajala civilizacija, bo pričala o pogumu, tovarištvu in sposobnosti nekega majhnega naroda, ki je moral zelo pohiteti, da je ujel zamujeno."Tako je že kmalu po odpravi na Everest zapisal njen vodja, alpinist, gorski reševalec, fotograf in pisatelj Tone Škarja. Sodeloval je na 18 alpinističnih odpravah, petkrat kot član in 13-krat kot vodja. O odpravah, pa tudi o alpinizmu na splošno, je napisal veliko del in člankov, ki jih je v knjigi Iskrí se beseda zbral in uredil publicist Žarko Rovšček. Soavtor knjige, ki je izšla pri Planinski zvezi, je posthumno tudi Tone Škarja, ki je sodeloval pri njenem začetku. Foto: Manca Ogrin, PZS

Celovečerni prvenec scenarista in režiserja Perice Raija te dni doživlja premiero v številnih slovenskih mestih. Nizkoproračunski film je nastajal dolgih dvanajst let, zgodba pa se odvija v enem samem dnevu. Projekt je že dobil oznako generacijskega filma, saj je ob njegovem maratonskem nastajanju odraščala ista ekipa igralcev in ostalih ustvarjalcev. Perica Rai ni nikoli mislil, da bo postal filmski režiser. Želja, da bi posnel psihološki triler s protagonistkami, se mu je porodila tik pred končanim podiplomskim študijem kriminalističnega raziskovanja. Glavne protagonistke so: Tina Vrbnjak, Katarina Čas, Nina Ivanišin Janežič, Ula Furlan in Barbara Ribnikar.

Letošnja edicija Animateke se posveča praznovanju animirane ustvarjalnosti v vsej njeni širini. Od prvih animiranih filmov danes najbolj priznanih ustvarjalcev do navdihujočih zgodb mladih slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev, katerih animirani prvenci pričajo tudi o vitalnosti te filmske zvrsti pri nas. Kakšne so novosti letošnjega programa in kaj vse si bomo lahko ogledali na že 21. Animateki?