Vroi Mikrofon

Konec julija je več deset tisoč ljudi iz Maroka na različne načine vstopilo v Ceuto, špansko eksklavo, območje pod njihovim nadzorom na afriški strani gibraltarske ožine. Prizori, ki so obkrožili svet, so bili pretresljivi. Čez nekaj dni je šel novinar Boštjan Videmšek tja, preveriti razmere, se pogovarjati z ljudmi. Z lokalnimi prebivalci. Ter tistimi mladimi begunci, ki so tam še ostali. Povedali so mu, da so bili prepričani, da jih v Ceuti, čakajo blaginja, službe, stanovanja. V vse to so jih prepričale zmanipulirane vsebine na družbenih omrežjih. Tudi zato Boštjan Videmšek družbenim omrežjem, še posebej njihovim lastnikom, za ta dogodek pripisuje veliko odgovornost. Poleg Ceute je obiskal tudi sosednje mesto v Maroku, kjer se je pogovarjal s starši tudi pogrešanih otrok.

Pred tremi leti se je Slovenija soočala z največjo naravno nesrečo v zgodovini samostojne Slovenije. Povodenj je prizadela dve tretjini države in povzročila za skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Obnova je v drugi polovici izvajanja, končala naj bi se leta 2028. Več kot dve tretjini prebivalcev je po podatkih ministrstva za okolje in prostor obnovo že uspešno končalo, v obravnavi je še kakih 5200 škodnih primerov. A podnebnim spremembam ne moremo ubežati, treba se bo prilagoditi. O tem pa bi morali razmišljati tudi tisti, ki nikoli niso bili poplavljeni. Z našo dopisnico Metko Pirc se spominjamo silovite ujme in predvsem preverimo, kako naprej.

Minuli teden je bil med drugim v znamenju trka dveh velikih športnih organizacij. Mednarodna nogometna zveza, oz. njen predsednik Gianni Infantino je želel ustanoviti novo komercialno družbo in približno 20-odstotni delež prodati svetovnim vlagateljem. Vrednost projekta, v katerem je FIFA želela prodati med drugimi komercialne in televizijske pravice, naj bi znašala približno 20 milijard dolarjev, FIFA pa bi z njim zbrala približno 4 milijarde dolarjev svežega kapitala. Po poslanem predlogu načrta, ki so ga po elektronski pošti prejele posamezne nogometne zveze in je bila tem zvezam obljubljena tudi denarna nagrada, je sledil val ogorčenja navijačev po vsem svetu, znova pa je bliskovito in uspešno reagirala evropska nogometna zveza in njen predsednik Aleksander Čeferin. Po soglasni zavrnitvi Infantinovega predloga vseh članic UEFE je predsednik FIFE sporočil, da je opustil namere o izvedbi načrta. O kronologiji dogodkov, vsebini načrta in tudi o tem, kaj spor pomeni za prihodnost svetovnega nogometa z gostoma

Moški, ki se je pred 20 leti začel drogirat, potem ko je izgubil celo družino, vključno s starši, partnerko, otrokom, pravi, da so droge, ki jih dilerji na ulici prodajajo danes, veliko slabše kot še pred nekaj leti. Drug odvisnik, ki obsoja tiste, ki za seboj povsod puščajo igle, se spominja težkega otroštva. Droga mu je dala iluzijo, da nima več nobenih problemov in mu je nadomestila občutek ljubezen staršev, ki je ni imel. Na Metelkovi je sedel tudi mlad človek s povitimi otečenimi in okrvavljenimi nogami. Okužb je veliko. V tokratni oddaji nadaljujemo pot z ekipo Kraljev ulice po Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Obiskali smo tudi DrogArt in center Stigme v središču prestolnice, preverili pa smo tudi, kako je v Novi Gorici, kjer imajo edino varno sobo v državi. Kakšni so podatki policije in kaj vse se znajde v drogah, ki se prodajajo na ulici?"Ta droga je sranje" - prva postaja, v kateri lahko slišite tudi zgodbo komaj polnoletne odvisnice, ki prebija skozi življenje na dnu, polnem

Rada bi pekla torte, vendar je na ulici. Komaj polnoletna odvisnica se prebija skozi življenje na dnu, polnem zlorab, posilstev, kriz, slabosti, hlepenja po novih odmerkih. Jemlje vse, kar se da dobiti. Pridružili smo se ekipi Kraljev ulice na terenu v Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Kot nam bo povedal odvisniški veteran, mladi na ulici propadajo vse bolj rapidno. In tudi vse bolj vsem na očeh. Zakaj, izveste v oddaji.

V počitniških dneh je Jadransko morje polno jadrnic, gliserjev, jaht in ostalih plovil, ki švigajo sem ter tja, od ene marine do druge, od enega do drugega priveza. Brezskrbno uživanje pa se lahko hitro konča, saj morje skriva ogromno pasti; sploh neizkušeni voditelji čolnov, ki so pred kratkim opravili izpit, se nemalokrat znajdejo v hudi zadregi. Kar razumljivo, glede na to, da izpit za voditelja čolna v Sloveniji ne vključuje praktičnega dela, torej upravljanja s plovilom na morju. Bi morali sistem spremeniti in vključiti tudi obvezno prakso v proces pridobivanja izpita?

Če se nameravate te dni odpraviti v Posočje in si privoščiti osvežilen spust po Soči z raftom ali kajakom, se boste srečali tudi s spletno stranjo GOSOČA.SI, kjer je treba pred spustom kupiti in aktivirati dovolilnico za vstopno-izstopna mesta. Cena se je v zadnjih letih občutno zvišala, vse tri posoške občine pa ne uspejo najti skupne rešitve. Kaj je prineslo zvišanje cen dovolilnic? So zaradi prizadevanj za ureditev komercialne plovbe najbolj prikrajšani rekreativni kajakaši? Se lahko občine do prihodnje plovbne sezone poenotijo? Je rešitev lahko krajinski park? Bi se morala vmešati država?

Kako bomo v Evropi ob vse hujših vročinskih valovih, suši in poplavah v prihodnje pridelovali hrano? Kmetje ob neustrezni evropski politiki in neučinkovitih okoljskih ukrepih opozarjajo, da so vse bolj ujeti med podnebne spremembe, nizke odkupne cene in globalno konkurenco. V okviru Mednarodne poletne šole politične ekologije, ki ta teden poteka v Ljubljani, smo se pogovarjali z Morgan Ody, francosko kmetico in aktivistko, ki zastopa milijone malih in srednje velikih kmetov po svetu. Teme pogovora pa: kdo ima po njenem največjo moč v prehranskem sistemu ter ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko. Gostja: Morgan Ody, francoska kmetica in aktivistka, ki kot generalna koordinatorka gibanja La Via Campesina zastopa milijone malih in srednje velikih kmetov po svetu. Brala je Mateja Perpar. 

Barcelona je postala simbol boja proti čezmernemu turizmu. Od zadnjih protestih, ki so v katalonski prestolnici potekali pod geslom Tourists Go Home, torej Turisti, pojdite domov, sta minili dve leti, a razmere se niso izboljšale. Še več, lokalne oblasti so priznale, da je mesto doseglo mejo svoje turistične zmogljivosti. Skoraj polovica prebivalstva se določenim delom mesta izogiba, ker so ti turistično preveč zasedeni. Kljub protestom in nezadovoljstvom pa 70 odstotkov prebivalcev še vedno meni, da je turizem koristen za mesto.Po letih razvoja in promocije turizma je zato nastopil čas, da priljubljene turistične destinacije začnejo dejavno upravljati turizem. V Vročem mikrofonu preverjamo, kakšen je vpliv čezmernega turizma na oblegane destinacije, kako se s turizmom ukvarjajo v preoblegani Barceloni, kakšno turistično politiko so ubrali v Madridu ter česa se iz primerov tujih prestolnic lahko naučimo v Sloveniji. Sogovorniki: Carla Izcara, raziskovalka v neodvisnem raziskovalnem centru Alba

Kaj se dogaja z delavskimi pravicami domačih in tujih delavcev? Kako se ponovno vračajo prakse izkoriščanja, za katere smo že mislili, da so stvar preteklosti? Obiskali smo Festival delavskega filma Kamerat v Hrastniku in Delavsko svetovalnico v Ljubljani. Sogovorniki: - režiser Matevž Luzar; - srbski režiser Vladimir Šojat; - hrvaški režiser Srđan Kovačević; - Goran Lukić, Delavska svetovalnica; - Hana Radilović, Delavska svetovalnica; - Laura Orel, Delavska svetovalnica; - predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj; - namestnica varuhinje človekovih pravic Dijana Možina Zupanc; - izvršni sekretar ZSSS Matija Drmota; - Peter Gole, avtor knjige Podobe od kdo ve že kdaj; - programski vodja festivala Kamerat Simon Tanšek; - obiskovalci Festivala delavskega filma Kamerat. 

Državni zbor ima na mizi predlog o ukinitvi RTV-prispevka in prehod na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna. Precej držav je neposredni RTV-prispevek, naročnino že opustilo in jo nadomestilo z drugo obliko financiranja: od različnih oblik davčnih obveznosti državljanov pa vse do plačila iz proračuna, vendar tako, da je njegova višina vezana na zunanji kazalnik, na primer na bruto domači proizvod. Kljub temu pa se v praksi dogaja, da medijske organizacije obljubljenega nato ne prejmejo v dogovorjeni višini. Kako torej financiranje RTV hiš vpliva na njihovo delovanje, na politične vplive?

»To ne bo samo največji nogometni dogodek, ampak najpomembnejši dogodek v človeški zgodovini, najbolj navdihujoč dogodek, ki ga bo človeštvo kadar koli videlo.« S temi besedami je predsednik mednarodne nogometne zveze Gianni Infantino lani decembra opisal mundial, ki se začenja v glavnem mestu Mehike, gostile pa ga bodo predvsem Združene države in tudi Kanada. O nogometu se je v povezavi s tem dogodkom pisalo manj, kot bi si želeli. To bo prvi mundial, na katerem bosta igrali reprezentanci, ki sta med seboj v vojni – ameriška in iranska –, na srečo ne v isti skupini, prvi z najdražjimi vstopnicami v zgodovini velikih tekmovanj in enako neprijetno enkraten, tudi kar zadeva ogljični odtis ob premikih reprezentanc, že v skupinskem delu. To bo tudi prvenstvo z rekordnim številom udeleženk – 48, to pa je pri ljubiteljih nogometa prav tako izzvalo kritike. O vsem tem v Vročem mikrofonu na Valu 202 tudi z Majo Hrvatin in Luko Petričem, ki sta na prizoriščih prvenstva.

Generalna sekretakrat Amnesty International Agnès Callamard zaradi svojega delovanja ne sme v številne države, kot so Rusija, Kitajska, Filipini, Savdska Arabija. Bila je tudi posebna poročevalka Združenih narodov za zunajsodne usmrtitve; med drugim je preiskovala umora savdijskega novinarja Džamala Hašokdžija in iranskega generala Kasema Sulejmanija. Brez dlake na jeziku govori o genocidu v Gazi, vojni v Iranu, zločinih iranskega režima, nezakonitih ameriških napadih, preganjanjih, sistematičnih kršitvah človekovih pravic, tudi Šutarjevemu zakonu in odstranitvi palestinske zastave s pročelja vladne palače. "Palestinska zastava je zastava ljudi, ki so žrtve genocida in nezakonite okupacije. Odstranitev zastave je zanje klofuta. To nas mora resnično skrbeti. Oblast moramo pozvati, da naj, če ima prijateljski odnos z Izraelom, to prijateljstvo izkoristi za prave stvari, za to, da zahteva končanje genocida, nezakonite okupacije in spoštovanje mednarodnega prava. To bi moral narediti pravi prijatelj."

Šakal, ki je še pred nekaj desetletji veljal za redkost na evropskem zemljevidu, se po Stari celini širi hitreje kot kadarkoli prej, nova raziskava pod vodstvom slovenskih znanstvenikov pa kaže, da so pri tem ključni volkovi … in pa človek. Zakaj šakali vse pogosteje prihajajo v bližino naselij, kako nanje vplivajo podnebne spremembe in vračanje velikih zveri ter kaj njihovo širjenje pomeni za naravo in ljudi? Smo priča novemu ekološkemu ravnovesju ali novim konfliktom, raziskujemo v tokratnem Vročem mikrofonu. Gostje:Miha Krofel, Biotehniška fakultetaMatija Stergar, Zavod za gozdoveIztok Rožič, starešina lovske družine Novo mesto Boris Grabrijan s kmetije Vučji ogrizek iz Bele krajine Oddaja je nastala v sodelovanju z radijskim dopisnikom za Dolenjsko Jožetom Žuro. Posnetek šakala je posnel: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej SlovenijeFotografija: Martin Steenhaut Poglavja: 00:00:51 Kako prepoznamo šakala? 00:01:28 Število šakalov pri nas eksponentno raste 00:02:25 Kako ravnamo, če m

Prejšnji teden je iz Nemčije prišla informacija, da je po najnovejših javnomnenjskih anketah prvo mesto med političnimi strankami zasedla skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo. Namerili so ji skoraj 30 odstotkov. Kaj ta primer pomeni v kontekstu naraščajočega populizma v Evropi, od Velike Britanije do Slovenije? Sogovorniki: - Dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije Maja Derčar - prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Shefieldu

Norveška ima najbolj elektrificiran promet v Evropi, hkrati pa je poleg Rusije največja evropska proizvajalka nafte in plina. Kljub ambicioznim okoljskim ciljem se je norveška vlada odločila za ponovno odprtje opuščenih plinskih polj v Severnem morju ter krepitev črpanja nafte, s čimer želi okrepiti energetsko oskrbo Evrope. Kritiki državi očitajo, da kljub podnebni krizi izkorišča svetovne konflikte za nadaljevanje okoljsko škodljive proizvodnje, medtem ko se sama predstavlja kot zeleni svetilnik. V Oslu smo se pogovarjali s strokovnjaki za energetiko, mobilnost in urbanizem.Sogovorniki: Sture Portvik, vodja elektromobilnosti v Oslu Kacper Szulecki, profesor za mednarodno podnebno upravljanje Miha Zanoškar, slovenski arhitekt in urbanist na Norveškem Jan Erik Grindheim, profesor politologije Povezave:  Podkast Zelena luč iz Osla Intervju s Katjo Franko, slovensko pravnico na Norveškem Za odzive: luka.hvalc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so

Iskanje osebnega zdravnika je v Sloveniji postalo prava nočna mora. Pogosto dobesedno. Spomnimo se primera iz Borovnice, kjer so pacienti na vpis k novi zdravnici čakali od noči. Podobna zgodba, le da podnevi, a ob deževnem in hladnem vremenu se je zgodila prejšnji teden v Cerknem. Zastopnik pacientovih pravic in nekdanji generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj prizore označuje za nedopustne in ponižujoče do pacientov, prelaganje odgovornosti pa ne rešuje osnovne težave. Izjeme kažejo, da se je mogoče organizirati tudi drugače. Primer dobre prakse smo poiskali v ZD Logatec.

Po izračunih Fiskalnega sveta bo zakon o interventnih ukrepih povzročil veliko škodo in bo predstavljal velik udarec za javne finance. Zgodil se bo javno-finančni šok, ki bo prisilil Slovenijo v večje zadolževanje. Po prepričanju predsednika Fiskalnega sveta Davorina Kračuna se bodo bonitetne ocene verjetno poslabšale, zaradi česar bo zadolževanje dražje. Zakon dejansko predstavlja davčno reformo, ki zahteva tresočo roko in premišljene ukrepe. Gre za prerazporeditev od enih slojev prebivalstva k drugim.

Ne gre več le za to, da verjamemo napačnim posnetkom, ampak da postopoma ne verjamemo ničemur več. Od lažnih klicev z glasom direktorja do viralnih videov politikov, ki jim pripisujejo izjave, ki jih nikoli niso izrekli. Jasno postaja, da globoki ponaredki, čeprav kot tehnologija obstajajo že desetletja, danes dobivajo nove razsežnosti zaradi množične, poceni in dostopne produkcije. Širijo pa se tudi spolno zaznamovane zlorabe, kjer neprostovoljne intimne podobe žensk, tudi političark in novinark, služijo kot orodje za njihovo diskreditacijo. Sogovorniki: dr. Vitomir Štruc, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki dela tudi v laboratoriju za strojno inteligenco dr. Igor Vobič, redni profesor na Katedri za novinarstvo in Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskovalno sodeluje tudi s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v okviru Centra odličnosti za umetno inteligenco v digi

"Živimo v obdobju tesnobe," pravi dr. Leerom Medovoi z Univerze v Arizoni. Podnebne spremembe so samo eden izmed vzrokov za tesnobo. Zanikanje človeške odgovornosti se zdi najlažja pot iz te stiske. Kakšno vlogo imajo pri tem magično razmišljanje in fetiši? Zakaj se ljudje počutijo varnejše, če lahko s prstom pokažejo na sovražnika?