Vroi Mikrofon

"Streljal bo," je Leila Al Shammary šokirano spoznala med enim od nasilnih dogodkov, ki jim je bila priča med svojim zadnjim obiskom Zahodnega brega. V vasi blizu Hebrona je dokumentirala požige, napade in streljanja na Palestince in uničevanje njihovih domov. Ko je v nekem trenutku počilo v bližini palestinske hiše, je naboj zadel tla tik pred njo. Prestrašena je obstala. Izraelski vojak, ki je streljal, se je glasno zasmejal. Z laserjem je nameril še v njeno srce. To ga je zelo zabavalo. Videla je, kako so prišli in uničili vas ter Palestince, ki so se potem, ko so jim porušili domove, zatekli v jame.

Svet je vse bolj nepredvidljiv. Vojne in mednarodne krize se množijo, njihovi učinki pa segajo daleč čez bojišča – od cen energije in nafte do migracij in evropske politike. Kaj se v resnici dogaja na terenu? Kam vodi svet, v katerem je kriz vse več, odgovorov pa vse manj? Kako znova naravnati geopolitične kompase – kdo in zakaj jih je pravzaprav izgubil? Epizoda je bila posneta v okviru Avdiofestivala 2026, pred publiko v ljubljanski Cukrarni. V debati so sodelovali: Dario Špelić, zgodovinar in novinar, Hrvatski radio Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Rima Aljaž Vrabec, novinar časnika Delo Priporočamo tudi: Dario Špelić: Vojno je preprosto začeti, veliko težje jo je končati Mojca Širok: Reportaža z Lampeduze  Aljaž Vrabec: Reportaža iz Sirije

Smo na poti k novemu Frankensteinu, ki ga ne bomo znali več nadzorovati, ali pa smo vstopili v novo renesanso? Tako se sprašujejo mnogi ob aktualnem bliskovitem napredku umetne inteligence. Na eni strani se vrstijo opažanja, da prehajamo v nove čase, ki bodo zelo drugačni od tistih, ki smo jih bili vajeni, da bo marsikaj potekalo veliko hitreje in učinkoviteje; a kaj če bo iz enačbe proti svoji volji izvzet tudi človek? S čim imamo dejansko opravka?Sogovorniki: Matej Huš, doktor fizikalne kemije in raziskovalec na Kemijskem inštitutu, ki se ukvarja z znanostjo in tehnologijo ter spremlja tudi razvoj umetne inteligence. Matjaž Humar, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, kjer se ukvarja z biofotoniko, laserji in miniaturnimi optičnimi napravami, pri svojem raziskovalnem delu pa vse bolj uporablja tudi umetno inteligenco. Martin Žnidaršič, dolgoletni raziskovalec umetne inteligence in strojnega učenja na Odseku za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan. Andrej Bauer, matematik in razi

Minevajo tri leta od napada Hamasa na Izrael. Ta je z brezkompromisnim vojaškim odzivom sprožil novo eskalacijo širše krize na Bližnjem vzhodu. Gaza je porušena, ubitih je na desettisoče civilistov, konflikti, predvsem ob podpori ZDA Izraelu, pa so se razširili po vsej regiji. Že več mesecev traja tudi vojna v Iranu. Dogajanje močno vpliva na geopolitična razmerja in svetovno gospodarstvo, v Evropi pa zaradi zaprtja Hormuške ožine spremljamo rekordne cene nafte. Tudi pogajanja o koncu vojne v Ukrajini se ne premaknejo v smeri miru, medtem se povezujeta EU in Kanada. Geopolitične razmere v dneh zasedanja Generalne skupščine ZN in srečanja Donalda Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom analizira Dario Špelić, zgodovinar in novinar hrvaškega nacionalnega radia, poznavalec Bližnjega vzhoda ter avtor posebne serije podkasta Prva linija o Iranu. POVABILO: Izgubljeni geopolitični kompasi Pridružite se zunanjepolitični debati na Avdiofestivalu Radia Slovenija! Dobimo se v ponedeljek 28. septembra ob 16.05 v l

Prav to se sprašujejo v Kamniku z okolico, kjer je v začetku septembra že drugič v manj kot letu dni veljal ukrep obveznega prekuhavanja pitne vode. Ta je danes znova skladna, precej težje pa je odgovoriti na vprašanje, zakaj se težave ponavljajo. Prebivalci izgubljajo potrpljenje in zaupanje v kamniško pitno vodo, na občini pa trdijo, da je njihova voda najbolj kakovostna pri nas.Sogovorniki: Lara in Mitja, občana Kamnika in Komende  Rok Novak, občan in občinski svetnik Matej Slapar, župan občine Kamnik Manca Cvirn, namestnica direktorice Komunalnega podjetja Kamnik Katarina Česnik, društvo CIPRA Slovenija – društvo za varstvo Alp Klara Kopše Zorko, vodja oddelka za pitne in kopalne vode v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Vido Kregar, Jamarski klub Kamnik Če imate tudi vi vprašanje ali temo, za katero menite, da bi se ji morali posvetiti, nam jo predlagajte. Pišite nam na val202@rtvslo.si.

Participativni proračun je do lani uvedlo najmanj 66 slovenskih občin. Prebivalci lahko v okviru postopka sami predlagajo projekte, za katere menijo, da bi izboljšali okolje, v katerem živijo. Kakšni so rezultati, kako poteka postopek, kje so težave in zakaj si nekatere občine prizadevajo za uveljavitev tega procesa neposredne demokracije? Sogovorniki: Alenka Blazinšek Domenis, koordinatorka projekta Stičišče Središče Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina Simon Delakorda, prebivalec Občine Logatec

Mira je šla na Žale prižgat svečo možu, ki je umrl zaradi kokaina. Ta je bil včasih droga elite, danes pa je zelo dostopen. Na začetku ga je jemal dvakrat, trikrat na teden, ko sta šla kam ven. Nekoč visok in močan uspešen moški je na koncu shiran, poln ran, v plenicah končal na invalidskem vozičku. Ko je doživel septični šok, še ni dopolnil 40 let. Drugačno zgodbo pa ima Nataša, ki je jemala amfetamine. V primerjavi z možem, s katerim ima štiri otroke, ob tem ni pila še alkohola. Bilo je polno nasilja. Ko so jima odvzeli otroke, sta oba prenehala uporabljati droge, se ločila in uredila življenje. Nataši bodo zdaj vrnili otroke. V otroštvu je bila žrtev spolnih zlorab, spid ji je dal občutek samozavesti in moči, toda še več ji je vzel. Na Društvu UP, kjer tistim, ki so se znašli v težavah zaradi drog in alkohola, zagotavljajo tudi brezplačne psihoterapije, pravijo, da najbližji ob odvisnikih pogosto čutijo sram, žalost, stisko, tudi jezo."Ta droga je sranje" - prva postaja, v kateri lahko sliš

Komaj se je zagnalo novo šolsko leto, že je slovensko šolstvo doživelo dva pretresa. Skrb vzbujajoč padec rezultatov PISA ter napoved ukinitve devetletke in vrnitve osemletke. Pa je glavna težava za pešanje pismenosti pri mladih res v sami strukturi osnovne šole in ali je mogoče tako korenito spremembo, kot je vnovična uvedba osemletke, izpeljati praktično čez noč? Kaj bo vrnitev osemletke pomenila za otroke iz manj spodbudnih okolij, kaj se dogaja z avtoriteto učitelja in merili znanja ter kako v šolo vrniti več odgovornosti, vztrajnosti in pomena znanja? Predlagane spremembe v osnovnih šolah bo v tokratnem Vročem mikrofonu pokomentirala dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju Marijana Kolenko, ki se je prav te dni po 21 letih vodenja šole upokojila. Poglavja: 00:00:10 Namesto uvoda: Kaj so po šolah urejali tik pred začetkom šolskega leta? 00:02:01 Zakaj tako porazni rezultati slovenskih mladih na raziskavi PISA? 00:05:24 Številni današnji otroci so ob vstopu v osnovno šolo govorno osiromašeni 00:

Predstavljajte si: dobite sporočilo dostavne službe, da boste prejeli paket, ki ga je treba odkupiti. Ker veliko naročate prek spleta, niste prepričani, ali ste kaj naročili. Znesek odkupnine pa ni visok, nekaj deset evrov. V tem času namesto vas doma nekdo drug prevzame in plača paket. V njem pa je v resnici ničvreden predmet, ki ga je poslalo podjetje izven meja Evropske unije. Kaj lahko v tem primeru oškodovanec sploh naredi? Odgovore smo iskali na Zvezi potrošnikov Slovenije, Tržnem inšpektoratu, Policiji in tudi na Pošti Slovenije, ki je enemu izmed takšnih podjetij brezplačno dodelila posebno poštno številko.

Antifašistični tabor na Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli je lani prekinila kontroverzna akcija avstrijske policije, ki še vedno ni dobila pravega epiloga. Mladi koroški Slovenci letos tradicionalni tabor organizirajo ob Zablaškem jezeru, približno 30 kilometrov od Celovca. Kakšno je vzdušje med 160 udeleženci, kako je z varnostjo, o čem se pogovarjajo, kako vidijo razmere v Avstriji in Sloveniji ter kaj jih skrbi na evropski in globalni ravni? Zapiski: Peršmanova domačija v risoromanu Študentska gledališka predstava Peršman Oltar antifašizma  

Ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja smo gostili v radijskem studiu v nedeljo 30. avgusta. Po 30. posvetu slovenske diplomacije in tik pred začetkom 21. Blejskega strateškega foruma. Pa tudi pred pohvalo izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja na omrežju X, namenjeno premierju Janezu Janši, ker naša država ni podprla skupne izjave EU, v kateri bi ta obsodila nadaljevanje izraelske gradnje na nezakonito zasedenih palestinskih ozemljih. Nataša Štefe se je z ministrom pogovarjala o perečih premikih zunanje političnih stališč do Izraela, o pričakovanjih pred Blejskim forumom, o prihodnosti Evrope in Evropske unije, o pogledih na vojno v Ukrajini in o usklajenosti oziroma neusklajenosti slovenske zunanje politike.

Letošnje poletje so zaznamovali trije vročinski valovi, izjemno visoke povprečne temperature in dramatično pomanjkanje padavin. In posledice dolgotrajne suše ne občutijo le kmetje na poljih, v sadovnjakih, vinogradih in na travnikih, ampak močno vplivajo tudi na gozdove, reke, morje in podzemne vode ter celo podzemno infrastrukturo. Kako se na letošnjo sušo in vročino odzivajo slovenski gozdovi, kako vpliva na življenje v rekah in morju? Koliko se je letos zmanjšal nivo podtalnice in kako hitro se lahko po koncu suše obnovi? Preverili bomo tudi, kako dolgotrajna suša vpliva na kakovost vode ter na vodovodne in kanalizacijske sisteme. Ali se lahko zaradi izsuševanja tal zgodijo premiki tal in poškodbe cevi? Sogovorniki:  Gregor Danev, Zavod za gozdove Slovenije   Kaja Pliberšek, Zavod za ribištvo Slovenije   Barbara Čenčur Curk, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani   Nataša Atanasova, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Čez nekaj dni se bo v Sloveniji začel tradicionalni Blejski strateški forum. 31. avgusta in 1. septembra bo med različnimi razpravami pomembno mesto namenjeno tudi območju Zahodnega Balkana in Jugovzhodne Evrope. Zaradi globalnih kriz in vojn je naša soseščina v zadnjem času sicer nekoliko manj v ospredju evropske javnosti, vendar se v regiji dogajajo pomembni premiki, predvsem zaradi protestov v Srbiji in Albaniji. O političnih krizah v regiji, širitvi EU, avtoritarnih vzorcih, pa tudi o Madžarski po Orbanu, se pogovarjamo z dr. Florianom Bieberjem, predstojnikom Centra za študije Jugovzhodne Evrope v Gradcu.

Pogosto mila kaznovalna politika, institucionalna odgovornost, relativizacija posilstev in reviktimizacija žrtev utrjujejo družbene predstave o dopustnosti spolnega nasilja, pri katerem gre predvsem za vprašanje moči, nadzora in podrejanja. Tjaša Kosar iz Kulturno-umetniškega društva Transformator poudarja, da posilstvo pusti velike posledice. "Travma spremeni tvoje možgane, delovanje telesa in duševnost. Celo življenje imaš potem lahko nenadzorovane sprožilce, ki povzročajo različne telesne odzive. Nihče noče biti posiljen, a če žrtev, ki je šla skozi tako brutalno nasilje, kot je posilstvo, pove, da je celo manj brutalno kot iti skozi sodni proces, pove vse." Boštjan Vernik Šetinc iz Društva za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije OV-CA opozarja, da približno 20 odstotkov ljudi ne verjame ženskam, ki so imele izkušnjo nasilja. "Kulture posilstva še nismo razgradili. Stoji in pade tudi na bre

Konec julija je več deset tisoč ljudi iz Maroka na različne načine vstopilo v Ceuto, špansko eksklavo, območje pod njihovim nadzorom na afriški strani gibraltarske ožine. Prizori, ki so obkrožili svet, so bili pretresljivi. Čez nekaj dni je šel novinar Boštjan Videmšek tja, preveriti razmere, se pogovarjati z ljudmi. Z lokalnimi prebivalci. Ter tistimi mladimi begunci, ki so tam še ostali. Povedali so mu, da so bili prepričani, da jih v Ceuti, čakajo blaginja, službe, stanovanja. V vse to so jih prepričale zmanipulirane vsebine na družbenih omrežjih. Tudi zato Boštjan Videmšek družbenim omrežjem, še posebej njihovim lastnikom, za ta dogodek pripisuje veliko odgovornost. Poleg Ceute je obiskal tudi sosednje mesto v Maroku, kjer se je pogovarjal s starši tudi pogrešanih otrok.

Pred tremi leti se je Slovenija soočala z največjo naravno nesrečo v zgodovini samostojne Slovenije. Povodenj je prizadela dve tretjini države in povzročila za skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Obnova je v drugi polovici izvajanja, končala naj bi se leta 2028. Več kot dve tretjini prebivalcev je po podatkih ministrstva za okolje in prostor obnovo že uspešno končalo, v obravnavi je še kakih 5200 škodnih primerov. A podnebnim spremembam ne moremo ubežati, treba se bo prilagoditi. O tem pa bi morali razmišljati tudi tisti, ki nikoli niso bili poplavljeni. Z našo dopisnico Metko Pirc se spominjamo silovite ujme in predvsem preverimo, kako naprej.

Minuli teden je bil med drugim v znamenju trka dveh velikih športnih organizacij. Mednarodna nogometna zveza, oz. njen predsednik Gianni Infantino je želel ustanoviti novo komercialno družbo in približno 20-odstotni delež prodati svetovnim vlagateljem. Vrednost projekta, v katerem je FIFA želela prodati med drugimi komercialne in televizijske pravice, naj bi znašala približno 20 milijard dolarjev, FIFA pa bi z njim zbrala približno 4 milijarde dolarjev svežega kapitala. Po poslanem predlogu načrta, ki so ga po elektronski pošti prejele posamezne nogometne zveze in je bila tem zvezam obljubljena tudi denarna nagrada, je sledil val ogorčenja navijačev po vsem svetu, znova pa je bliskovito in uspešno reagirala evropska nogometna zveza in njen predsednik Aleksander Čeferin. Po soglasni zavrnitvi Infantinovega predloga vseh članic UEFE je predsednik FIFE sporočil, da je opustil namere o izvedbi načrta. O kronologiji dogodkov, vsebini načrta in tudi o tem, kaj spor pomeni za prihodnost svetovnega nogometa z gostoma

Moški, ki se je pred 20 leti začel drogirat, potem ko je izgubil celo družino, vključno s starši, partnerko, otrokom, pravi, da so droge, ki jih dilerji na ulici prodajajo danes, veliko slabše kot še pred nekaj leti. Drug odvisnik, ki obsoja tiste, ki za seboj povsod puščajo igle, se spominja težkega otroštva. Droga mu je dala iluzijo, da nima več nobenih problemov in mu je nadomestila občutek ljubezen staršev, ki je ni imel. Na Metelkovi je sedel tudi mlad človek s povitimi otečenimi in okrvavljenimi nogami. Okužb je veliko. V tokratni oddaji nadaljujemo pot z ekipo Kraljev ulice po Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Obiskali smo tudi DrogArt in center Stigme v središču prestolnice, preverili pa smo tudi, kako je v Novi Gorici, kjer imajo edino varno sobo v državi. Kakšni so podatki policije in kaj vse se znajde v drogah, ki se prodajajo na ulici?"Ta droga je sranje" - prva postaja, v kateri lahko slišite tudi zgodbo komaj polnoletne odvisnice, ki prebija skozi življenje na dnu, polnem

Rada bi pekla torte, vendar je na ulici. Komaj polnoletna odvisnica se prebija skozi življenje na dnu, polnem zlorab, posilstev, kriz, slabosti, hlepenja po novih odmerkih. Jemlje vse, kar se da dobiti. Pridružili smo se ekipi Kraljev ulice na terenu v Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Kot nam bo povedal odvisniški veteran, mladi na ulici propadajo vse bolj rapidno. In tudi vse bolj vsem na očeh. Zakaj, izveste v oddaji.

V počitniških dneh je Jadransko morje polno jadrnic, gliserjev, jaht in ostalih plovil, ki švigajo sem ter tja, od ene marine do druge, od enega do drugega priveza. Brezskrbno uživanje pa se lahko hitro konča, saj morje skriva ogromno pasti; sploh neizkušeni voditelji čolnov, ki so pred kratkim opravili izpit, se nemalokrat znajdejo v hudi zadregi. Kar razumljivo, glede na to, da izpit za voditelja čolna v Sloveniji ne vključuje praktičnega dela, torej upravljanja s plovilom na morju. Bi morali sistem spremeniti in vključiti tudi obvezno prakso v proces pridobivanja izpita?