Minute Za Kmetijstvo In Podeelje

V novi uredbi o trajnostni rabi FFS je za Slovenijo največja težava zahteva po zmanjšanju uporabe FFS za več kot 50 odstotkov in popolna prepoved rabe FFS na občutljivih območjih. To je več kot 50 odstotkov slovenskih površin, 42 odstotkov slovenskih njiv, več kot tretjina vinogradov in intenzivnih sadovnjakov, četrtina hmeljišč in oljčnikov. Dodatno količinsko zmanjšanje za več kot 50 odstotkov in omejitve rabe na občutljivih območjih bodo prinesle velike težave pri kmetovanju, marsikje tudi opuščanje kmetovanja. Predsednik KGZS Roman Žveglič vse zainteresirane vabi, da EU komisiji sporočijo svoje nasprotovanje.

Stanje v kmetijstvu, ki smo mu priča, je po eni strani tudi posledica napačnega pristopa k vzgoji naslednikov na kmetijah, pravi sirarka Žuža Brence in svetuje drugačen pristop. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Naš gost.

Visokogorski kmet Klemen Matk v okviru razprave o prihodji SKP opozarja na nerešen problem pojavljanja zveri na visokogorskih pašnikih. Ukrepi, ki so predvideni, teh problemov ne rešujejo. “Če se bo taka politika nadaljevala, bomo v gorskih predelih morali z živinorejo …”

Naj ta debata, ki ima lahko tako dolgoročne in hude posledice za kmetijstvo, bo znanstvena, proti zlorabi te razprave v politične in ideološke namene svari Borut Florjančič, predsednik ZZS. Evropska komisija je namreč v drugi polovici junija predstavila predlog Uredbe o trajnostni rabi pesticidov, ki naj bi zamenjal trenutno veljavno direktivo. Celoten pogled v tokratnem podcastu.

Na odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja so v sredo govorili o pričakovanih učinkih predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov na EU kmetijsko pridelavo. “To je pogubno ne samo za slovensko ampak tudi EU kmetijstvo,” pravi Franc Bogovič, ki je te svoje trditve pojasnil v današnjem podcastu.

Na posvetu o dopolnjenem strateškem načrtu SKP 2023 - 27 je med drugim precej polemike sprožila tudi opredelitev t.i. aktivnega kmeta, ki je upravičen do podpor Skupne kmetijske politike. Na to je v razpravi na sejmu Agra opozoril tudi kmet Matej Brezovnik, ki je sicer bil kritičen tudi do drugih področij, odgovoril pa mu je Branko Ravnik, v. d. generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo na MKGP.

Po letošnjem sejmu Agra med kmeti najbolj odmeva in tudi sproža polemiko povedano na posvetu o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027. Priprava dokumenta in usklajevanje z EU komisijo napoveduje nekakšno uvajanje knjigovodstva na slovenske kmetije, kmete pa še bolj kot to skrbi širok termin »trajnostni razvoj kmetijstva«. Dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete opozarja, da bi morala Slovenija opustiti držo “pridne” članice in dosledno vztrajati na EU ene hitrosti.

Včeraj se je zaključil jubilejni 60. sejem Agra, na katerem so pod okriljem Zveze slovenske podeželske mladine aktivno sodelovali tudi mladi. Precej dogajanja se je odvijalo pod naslovom “Lepo je biti kmet”. Nastja Gregorec je pojasnila, zakaj, Tjaša Mavsar iz Društva podeželske mladine Krško pa razložila, zakaj so ponosni, da so “Mladi s podeželja”.

Le še danes imate možnost, da obiščete letošnji sejem Agra na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Obisk v minulih dneh je bil spodbuden, pravi predsednik Uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Letos smo spet priča dobro obiskanim in številnim stanovskim srečanjem. Več o tem v pogovoru z Borisom Nicolasom Erjavcem izvršnim direktorjem Pomurskega sejma.

Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec pred jutrišnjim odprtjem jubilejnega 60. kmetijsko-živilskega sejma Agra ne skriva zadovoljstva. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 31 držav in popolnoma napolnilo sejemski prostor.

V soboto se bo na sejmišču v Gornji Radgoni začel jubilejni 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra. Slovesno ga bo odprl predsednik države Borut Pahor, organizatorji pa obljubljajo, da bomo priče sejemskemu vrvežu, kot se ga spomnimo izpred koronskih časov. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 32 držav, kot običajno pa bo zelo močan na področju kmetijske tehnike, pravi predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Na MKGP in vlado se je v torek z odprtim pismom v zvezi z zadnjimi koraki v okviru sprejemanja Strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2023 obrnil državni svetnik in kmet Branko Tomažič. Trdi, da je dokument zastarel in ne odgovarja na izzive, ki nam jih postavljajo suša, klimatske spremembe, podražitve energentov, vojna in konflikti.

Delo so zaupali družbi Slovenski državni gozdovi, ki ima do 20. avgusta čas, da odstrani skupno okrog 5000 kubičnih metrov v požaru poškodovanega lesa. Zasebni lastniki lahko svoj les do 8. avgusta odstranijo sami.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v torek Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posredovala prve ocene stanja in poškodovanosti kmetijske pridelave po letošnji suši. Stanje je zaskrbljujoče, saj so kmetje marsikje že izgubili velik del pridelka in s tem vir preživetja. Kmetje od vlade zahtevajo, da se na osnovi ocene čim prej pripravi program in predlog finančne pomoči prizadetim.

Na Krasu je pogorelo več kot 3500 ha površin. Divjad in zveri so se pred ognjem umaknile v druge predele, predvsem v Vipavsko dolino. Mag. Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo pravi, da so že v kontaktu z lovci glede ukrepov, ki jih bodo udejanjili.

Te dni je zadnji čas za setev ajde, če želite biti jeseni zadovoljni s pridelkom zrnja. Vse je seveda odvisno od tega, če bo zaradi suše seme lahko vzklilo in tudi kako zgodaj bodo nastopile jesenske slane. Ivan Brodnjak, ki mu je v minulih letih uspelo vzgojiti novo slovensko sorto ajde, imenovano Hajdoše, je z nami delil nekaj nasvetov o zakonitostih njene pridelave.

Včeraj se je sestala t.i. komisija za prodajo žit, ki jo sestavljajo predstavniki pridelovalcev, Sindikata kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice in Zadružne zveze Slovenije. Trenutne razmere na globalnih trgih ponudbe žit vidijo v veliki meri špekulativne, v Sloveniji pa naj bi bili letos priče povprečni letini pšenice. Pričakujejo da bo požete približno 100.000 ton pšenice krušne kakovosti, pravi Franc Kučan …

Če tudi v poletnem radi uživate solato, vas prav gotovo zanima, katere sorte izbrati, da bo solata okusna in bo hkrati dobro prenašala vročino. Fanči Perdih, je že pred časom nanizala nekaj nasvetov za uspeh. Bo pa gonilna sila slovenske semenarske hiše Amarant naša gostja v jutrišnji Svetovalnici in bo odgovarjala tudi na vaša vprašanja. Vabljeni k sodelovanju med 8.00 in 8.30!

Letos obeležujemo 150 let zadružništva na slovenskem in 50 letnico ponovne vzpostavitve ZZS. Kako pomen zadružnega povezovanja vidi prof. dr. Jože Osterc, prvi kmetijski minister samostojne Slovenije, pa lahko slišite v današnjem podcastu.