Minute Za Kmetijstvo In Podeelje

V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prestavi datum, do katerega morajo biti njive pokrite s prezimno zeleno odejo. Letošnje težavne vremenske razmere z obilico padavin in izjemno namočenostjo tal kmetom namreč onemogočajo izpolnitev zahtev po pokritosti tal, še posebej če upoštevajo zahteve dobre kmetijske prakse in varovanja tal.

Skoraj tri desetletja že je 15. oktober Svetovni dan kmetic. OZN, ki ga je leta 2007 tudi uradno razglasila, si je ob tem postavila visoke cilje, posebej usmerjene v tretji svet: Zmanjšati revščino in nasilje nad ženskami na podeželju, izboljšati izobrazbeno raven žensk ter zmanjšati njihovo ekonomsko in politično neenakopravnost. In koliko od tega je v treh desetletjih uspelo?

Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.

Vlada prepričuje Evropsko komisijo, da slovenske »izkušnje kažejo, da je državno lastništvo nad naravnimi površinami edino uporabno orodje za doseganje naravovarstvenih ciljev.«  Kmetje se s tem ne strinjajo in zahtevajo, da se zavrže novela Zakona o ohranjanju narave, ki naj bi prinesla »uzakonitev predkupne pravice države na Natura 2000 območjih…« 

Zaključuje se javna obravnava predloga sprememb in dopolnitev Zakona o ohranjanju narave, ki med drugim krepko posega v lastninsko pravico nad kmetijskimi zemljišči na t.i. zavarovanih področjih Slovenije in je deloma nastala tudi kot odgovor na obrazloženo mnenje, ki ga je Evropska komisija Sloveniji poslala 13. marca letos »zaradi neupoštevanja direktive o habitatih in direktive o pticah.«

Ukrep sodi med prizadevanja, da se afriška prašičja kuga, ki je prisotna v skoraj vseh sosednjih državah in vseh državah Zahodnega Balkana, ne bi prenesla v slovenske reje. 

Nemški minister za kmetijstvo Cem Özdemir je namreč na julijskem zasedanju Sveta za kmetijstvo v Bruslju protestiral, ker so nemški sadjarji ostali brez pomoči zaradi spomladanske pozebe, medtem ko je EU komisija odobrila pomoč sektorju sadja in zelenjave na Poljskem, Češkem in v Avstriji. Özdemir zahteva, da Evropska komisija odpravi neenakopravno obravnavo. Pozivu sta se priključili tudi Italija in Estonija, v Zadružni zvezi Slovenije pa kmetijsko ministrico pozivajo, da se pridruži tudi Slovenija, saj smo tudi pri nas v aprlu imeli močno pozebo, ki se pozna na pridelku.

Strojni Krožek Pšata Bistrica v sodelovanju s podjetjem Gradagra vabi na DEMO prikaz CULTAN gnojenja s posebnim traktorskim priključkom, ki je namenjen takemu načinu dognojevanja.

Avstrijski, češki in poljski kmetje, pridelovalci sadja in zelenjave, ki so jih spomladi prizadeli neugodni vremenski pojavi »izjemnih razsežnosti«, bodo po odločitvi Evropske komisije dobili 77 milijonov evrov iz kmetijske rezerve. Pozebo in točo smo imeli tudi v Sloveniji, a kot je razumeti, škoda ni bila dovolj velika, da bi lahko naši prizadeti kmetje bili deležni evropske pomoči.