Globine

Prve Globine nove sezone so prinesle odmev Taizejskega novoletnega srečanja. Naš gost je bil brat Matthew, ki je od lanskega decembra novi prior taizejske skupnosti. V pogovoru smo se dotaknili vprašanj, kot so: kje smo na ekumenski poti, kako kot anglikanec gleda na pontifikat papeža Frančiška in kako naj mladi v dobi pametnih telefonov zaživijo polno življenje. Video posnetek pogovora je dosegljiv na Kanalu Radia Ognjišče.

V zadnjih letošnjih Globinah smo gostili ljubljanskega škofa dr. Antona Jamnika. Izhodišče pogovora so bile aktualne teme, s katerimi se srečuje današnji svet: umetna inteligenca, genetsko spremenjeni organizmi in snovi človeškega izvora. Na izzive, ki odpirajo številna vprašanja, išče odgovore tudi novoustanovljena Komisija za etiko Evropskih škofovskih konferenc, njen predsednik je od letošnjega marca naš gost dr. Jamnik.

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Spregovorili smo o razbiranju znamenj časa, o tem kdo so preroki današnjega časa ter kako in zakaj plavati proti toku. Ali res živimo v težkih časih ali pa ti šele prihajajo? Zakaj je notranji svet posameznika veliko bolj zanimiv od zunanjega političnega dogajanja in kako stopiti na pot notranje duhovne rasti? O vsem tem smo razmišljali z župnikom iz Šmarjete dr. Alfonzom Žibertom, pridružili pa so se tudi poslušalci s svojimi izkušnjami in vprašanji.

V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.

V Globinah smo se odpravili po misijonskih poteh prvega krščanskega teologa, ki je po padcu s konja v polnosti dojel vsebino Jezusovega vstajenja od mrtvih. Ali lahko zgled sv. Pavla prenesemo v sedanji čas? Kako smo lahko kristjani v vsakem trenutku oznanjevalci, sploh v aktualnih razmerah, ko gledamo opustošenje, ki so ga pustile za seboj podivjane reke? Tudi sv. Pavel je doživel brodolom, a to ni ustavilo njegove gorečnosti vse do konca v Neronovem Rimu. Z nami je bil zaslužni profesor dr. Alojzij Slavko Snoj.

Poletne Globine so v času oratorijskih tednov, ki se odvijajo po Sloveniji, segle v svoj bogat arhiv. O letošnji oratorijski temi smo namreč že govorili. Domišljijski svet angleškega pisatelja Tolkiena je namreč prežet s krščanskimi sporočili. Če vas zanima, kaj v poletnih dneh 2023 poslušajo in o čem skupaj z animatorji razglabljajo otroci ali vnuki, prisluhnite pogovoru z dobrima poznavalcema Hobita. Gosta sta bila gimnazijski profesor geografije in zgodovine Rok Kastelic in draveljski župnik p. Primož Jakop.

Tokrat smo sledili svetopisemskemu stavku: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih...« Vprašali smo se, ali nas morda tudi danes spremlja potomka Bileamove oslice in ali prav tako kot njen lastnik ne prepoznamo sporočila, ki nam ga posreduje. Svetopisemske zgodbe so nas pospremile v poletje, ko vsakdanje obveznosti za nekaj časa zamenja počitniški oddih. Z nami je bil prof. dr. Stanko Gerjolj. 

Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič.  

Tokrat smo v oddaji spregovorili o krščanskih sporočilih, ki jih prinašajo Tolkienova dela, posebej smo se osredotočili na knjigo Hobit ali Tja in spet nazaj. Z nami sta bila draveljski župnik p. Primož Jakop in srednješolski profesor Rok Kastelic. Podala sta zanimiv vpogled v “svet, v katerem se zdi, da je vera povsod, brez očitnega vira, tako kot svetloba iz nevidne luči.”

V misijonskih Globinah, smo se vprašali, ali se temelji reda res podirajo? Kakšno vlogo igrata »popolna svoboda« in individualizem, s katerima je prežeta današnja zahodna družba? Kje je mesto Cerkve in kristjanov v svetu, ki ne priznava nobene avtoritete več? Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in nevropsihiater dr. Jože Magdič, ki sta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev. 

V poslanici papeža Frančiška za svetovni dan bolnikov 2023 lahko preberemo: Bolezen je zlo. Ko vdre in nas napade, nas pusti omameljene na tleh. Na bolezen nikoli nismo pripravljeni. Ta dva stavka odpirata številna vprašanja. Ali nam vera lahko pomaga v preizkušnji bolezni? Ali pa je ravno bolezen tista, ki odpre nove razsežnosti našega obstoja? Z nami je bil (tokrat izjemoma ne v živo) župnik iz Mozirja Sandi Koren, ki ga bolezen spremlja že od mladih nog.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

V času bučnega decembra smo se tokrat vprašali, kaj je resnično notranje vselje, po katerem hrepenimo in ga iščemo. Ga res ali je gre zgolj za teoretično-filozofski pojem? Ali nam lahko sestop iz zunanjega blišča in decembrskega trušča pri tem iskanju pomaga? Kako se veseliti v težkih trenutkih in sivih časih? Z nami je bil tokrat jezuit p. Milan Bizant.

Tokratna tema oddaje je bila: kristjanov življenjski načrt. Iz Jezusovih ust so ga pred dva tisoč leti prvič slišali njegovi prijatelji, ki so se z njim povzpeli na goro. Danes o osmih kažipotih poslušamo na praznik vseh svetih. Kaj nam sporočajo, ali je svetništvo res za vsakogar in kdo pravzaprav je na tej poti? Naš gost je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Časi množičnih mladinskih ali študentskih skupin so minili, mladi pa danes večino časa presedijo pred zasloni. Ali res in kakšne pasti / prližnosti za rast v življenju predstavljajo družbena omrežja? Katera so tista vprašanja, ki mlade danes nagovarjajo? Z nami sta bila tokrat v živo kapucin br. Luka Modic in šolska sestra Ema Alič. Posnetek oddaje v video obliki: 

Tokrat smo se ustavili ob vprašanju pomena verske izobrazbe. Ali kristjani poznamo svojo vero? Kakšno stališče imamo do verske izobrazbe svojih otrok? Kako dobro poznamo druga verstva? Z nami je bil dekan Teološke fakultete prof. dr. Janez Vodičar.

Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

Človek je duša in telo. Ali se duhovnost in šport dopolnjujeta ali izključujeta, kakšen je bil nekoč pogled Cerkve na telo in kako krščanstvo danes povezuje krepitev telesa in duha? To je nekaj osnovnih vprašanj, ob katerih smo se ustavili v oddaji Globine. Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in Matej Šoklič, ki je na to temo diplomiral na fakulteti za šport.